KDO DEDUJE, ČE JE KMETIJA ZAŠČITENA?

Dedovanje zaščitenih kmetij uživa posebno obravnavo in ga ne ureja Zakon o dedovanju (ZD) temveč Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG). Določene kmetije so v Sloveniji zaščitene z namenom ohranitve njihove celovitosti in preprečevanja drobitve. Po ZDKG ima status zaščitene kmetije kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.

Dedič zaščitene kmetije je lahko na podlagi zakonitega dedovanja le oseba, ki ima lahko zakonito dedno pravico tudi po ZD. ZDKG določa da je v primeru da je lastnik zaščitene kmetije le ena oseba in je ob njegovi smrti več sodedičev deduje kmetijo tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči. Med dediči pa ne morejo biti izbrani tisti, ki so se usposobili za poklice izven kmetijske dejavnosti ali pa so kako drugače preskrbljeni, če v istem dednem redu konkurirajo s sodediči, ki se usposabljajo za kmetijsko dejavnost in niso kako drugače preskrbljeni. V primeru da se sodediči glede dedovanja ne sporazumejo, ZDKG določa drugačno dedovanje. Če je zaščitena kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, je dedič kmetije preživeli zakonec. V primeru da zakonca umreta hkrati ZDKG določa dedovanje take zaščitene kmetije. Če pa je bila zaščitena kmetija v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca, je dedič zaščitene kmetije preživeli solastnik, če ima zakonito dedno pravico.

V primeru, da je zapustnik zaščitene kmetije napravil oporoko, se uvede oporočno dedovanje. Dediščine ni mogoče tudi z oporoko deliti po fizičnih delih, ker jo sme oporočitelj nakloniti samo eni osebi ali izjemoma dvema, ki sta bodisi zakonca bodisi roditelj in otrok. Drugačno oporočno razpolaganje je nično in se izpelje zakonito dedovanje.

ZAKONITO DEDOVANJE 

Zakonito dedovanje pogosto pomeni tudi velika nesoglasja med dediči, zato je pametno, da ste seznanjeni, kako točno bo dedovanje potekalo, še preden do dedovanja dejansko pride. Spodnji članek opisuje, kako poteka dedovanje, ko ni oporoke.

ZAKONITO DEDOVANJE

V kolikor zapustnik ni napravil oporoke, se deduje na podlagi zakona in sicer po določenih dednih redih, glede na bližino razmerja z zapustnikom.

Najpomembnejši razmerji za dedovanje sta sorodstvo in zakonska zveza, pri čemer ima posvojitev glede dedovanja enako veljavo, prav tako je z zakonsko zvezo izenačena zunajzakonska skupnost.

V kolikor je predmet dedovanja zaščitena kmetija, je dedovanje drugačno, kot pri dedovanju ostalega premoženja.

KDO DEDUJE, ČE NI OPOROKE?

Pri zakonitem dedovanju se deduje po dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Pri nas imamo tri dedne rede.

   

Prvi dedni red

Dedujejo:

  • zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci,
  • zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner.

Deleži:

  • deduje se po enakih delih.

Če zapustnik ne zapusti potomcev, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak dedovanje preide v drugi dedni red.

Drugi dedni red

Dedujejo:

  • zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre),
  • zakonec oz. zunajzakonski partner.

Deleži:

  • starši, posvojitelj in njihovi potomci dedujejo 1/2 premoženja, po enakih delih,
  • zakonec oz. zunajzakonski partner deduje 1/2 premoženja.

Če zapustnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih.

Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, dedujejo njegov del zapustnikovi bratje in sestre. Če je pokojni kateri od bratov ali sester, dedujejo njegov del njegovi otroci. Enako velja, če sta pokojna oba zapustnikova starša. V vseh primerih dedujejo zapustnikovi polbratje in polsestre po očetu po enakih delih očetov delež zapuščine, polbratje in polsestre po materi po enakih delih materin delež, pravi bratje in sestre pa dedujejo po enakih delih s polbrati in polsestrami po očetu očetov delež, s polbrati in polsestrami po materi pa materin delež. Če starš umre pred zapustnikom in ne zapusti potomca, deduje njegov del, drugi od staršev. Če je tudi ta pokojni, dedujejo otroci tega starša deleža obeh. Če sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, deduje vso zapuščino preživeli zapustnikov zakonec.

 V primeru, ko zapustnik ni zapustil ne potomcev, ne staršev (in tudi ti niso zapustili nobenega potomca) in ne zakonca, se deduje po tretjem dednem redu.

Tretji dedni red

Dedujejo:

  • Zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).

Deleži:

  • 1/2 zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

Če sta ded in babica ene strani umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila nobenega potomca, dedujejo njun del, ded in babica druge strani, oz. njuni njuni otroci, njuni vnuki, itd.

PRAVICA DO NUJNEGA DELEŽA

Nujni dediči so zakoniti dediči posebne vrste. Osebe, ki pridejo v poštev kot nujni dediči, imajo namreč pravico do nujnega deleža samo v primeru, če so po zakonitem dednem redu poklicani k dedovanju. Velikost nujnega deleže je odvisna od velikosti zakonitega deleža.

Zapustnik ne more vplivati na nujni delež, razen v primeru razdedinjenja.

VIŠINA NUJNEGA DELEŽA

Nujni delež potomcev in zakonca znaša polovico, nujni delež ostalih nujnih dedičev (to so še zapustnikovi starši, stari starši in bratje ter sestre) pa tretjino tega, kar bi jim šlo po zakonitem dednem redu.

Nujnemu dediču se v njegov dedni delež všteje vse, kar je od zapustnika kdajkoli dobil kot darilo in je upravičen zahtevati le še razliko.

DEDOVANJE NA PODLAGI OPOROKE – OPOROČNO DEDOVANJE

Oporoka ima zakonsko določena pravila, ki jih moramo poznati, predno se lotimo pisanja. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da oporoka, ki ste jo sestavili ne bo veljavna. Spodaj si preberite splošna pravila, ki se jih morate držati pri sestavljanju vaše oporoke:

  • je enostranska izjava volje,
  • jo oporočitelj lahko vsak čas prekliče,
  • je pravni posel za primer smrti (oporoka za časa oporočiteljevega življenja nima nobenega učinka, prav tako pa lahko oporočitelj s premoženjem zajetim v oporoki za časa svojega življenja prosto razpolaga),
  • je strogo osebni akt (nihče drug razen oporočitelja samega ne more določiti dedičev po oporoki),
  • je strogo formalen pravni posel (veljavna je samo oporoka, ki je narejena v eni izmed v zakonu predpisanih oblik, poroke ne morete sestaviti na poljuben način, ampak za to obstajajo določbe v zakonu, ki jih morate pri pisanju oporoke strogo upoštevati).
  • pri oporoki gre za oporočiteljevo razpolaganje s premoženjem (s premoženjem določenim v oporoki se lahko razpolaga drugače kot bi se z istim premoženjem razpolagalo na podlagi zakonitega dedovanja).

V KAKŠNI OBLIKI LAHKO SESTAVIM OPOROKO?

Pogoj za veljavnost oporoke je, poleg oporočne sposobnosti, prave in resnične volje in dopustnosti predmeta, tudi prava oblika (ad valorem). Če oporoka ni sestavljena v pravi obliki NE VELJA. Da boste seznanjeni z vsemi pravnoformalnimi oblikami oporok, sem vam pripravila splošen opis za vsako posamezno veljavno obliko oporoke. Potrebno je vedeti, da oporoka velja le, če je napisana v eni od spodaj naštetih oblik.

Lastnoročna oporoka

  • je zasebna pisna oporoka;
  • napisana mora biti lastnoročno (ni nujno, da je napisana z roko, lahko tudi z drugim delom telesa);
  • lastnoročno podpisana (z osebnim imenom, zadostuje tudi samo ime ali priimek, vzdevek pod katerim je oseba znana, z oznako družinskega razmerja);
  • oznaka kraja in datuma ni pogoj za veljavnost, je pa koristna v primeru dokazovanja (pri datumu predvsem zaradi možnosti obstoja kakšne prejšnje oporoke)

Pisna oporoka pred pričami

  • redna, zasebna, pisna oporoka;
  • ni pomembno kako je zapis nastal (s tujo roko, mehanskim zapisovalcem, itd.) niti kdo je pisec;
  • pogoj za veljavnost oporoke je, da jo oporočitelj zna in je tudi sposoben pisati in brati v jeziku, v katerem je oporoka sestavljena;
  • oporočitelj jo mora podpisati pred dvema hkrati navzočima pričama in takrat izjaviti, da je to njegova poslednja volja;
  • priči se na oporoki podpišeta s pristavkom, da se podpisujeta kot oporočni priči (pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke);
  • oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh prič predstavljajo enotno pravno dejanje, ki mora biti opravljeno sočasno;
  • pričama vsebine oporoke ni treba poznati;
  • neveljavna so določila pisne oporoke pred pričami, s katerimi je oporočitelj kaj zapustil oporočnim pričam, njihovim prednikom, potomcem, bratom, sestram ter njihovim zakoncem.

Notarska oporoka

  • oblika notarskega zapisa
  • oporoko sestavi na podlagi ustne izjave oporočitelja ali oporoko sestavi oporočitelja sam in jo notarju predloži v potrditev

Sodna oporoka

  • je redna, ustna, javna oporoka, ki lahko nastane le s sodelovanjem sodišča

Za sestavitev sodne oporoke je pristojen sodnik posameznik vsakega okrajnega sodišča. Sodnik na zanesljiv način ugotovi identiteto oporočitelja in zapiše njegovo izjavo poslednje volje v sodni zapisnik, kamor vnese tudi podatke o drugih relevantnih okoliščinah. Oporoko mora zapisati, natančno po izjavi oporočitelja tako, da je njegova volja jasno izražena, vendar pa ga mora opozoriti na razpolaganja, ki niso v skladu z zakonom.

Oporoka sestavljena v tujini ali konzularna oporoka

  • je redna, javna, ustna oporoka, ki jo sestavi državljanu RS, ki je v tujini, po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS, ki opravlja konzularne posle in sicer po predpisih, ki veljajo za sodno oporoko.

Ustna oporoka

  • je zasebna, izredna oblika oporoke, ki ni vezana na kakšno listino;
  • oporočitelj izjavi poslednjo voljo ustno pred dvema hkrati navzočima pričama;
  • takšna oblika oporoke velja samo v primeru, ko zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke;
  • izjavo poslednje volje oporočitelja morata priči brez odlašanja zapisati in jo čimprej izročiti sodišču ali pa jo ustno reproducirati pred sodiščem.

Kontakt       Koristne povezave       Cenik       Splošni pogoji poslovanja



E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.   M: 041 386 514
Spletno reševanje sporov